Fikcija vročitve po ZUP-I in sklep Ustavnega sodišča, opr. št. U-I-51/26

FIKCIJA VROČITVE PO NOVELI ZUP-I IN ZAČASNO ZADRŽANJE DOLOČB O VROČANJU

Sklep Ustavnega sodišča RS, opr. št. U-I-51/26 z dne 16. 4. 2026

1. KRATEK POVZETEK Ustavno sodišče RS je s sklepom opr. št. U-I-51/26 z dne 16. aprila 2026 do končne odločitve delno zadržalo izvrševanje določb Zakona o splošnem upravnem postopku, ki se nanašajo na vročanje. Začasno zadržanje je zajelo zlasti novi 86.b člen ZUP, ki uvaja vročanje z vložitvijo v hišni predalčnik kot primarni način fizičnega vročanja, ter z njim povezane prehodne določbe ZUP-I (81., 82., 83. člen in 2. odst. 85. člena). Zadržano je bilo tudi izvrševanje 2. povedi 6. odst. 86.a člena ZUP, ki ureja elektronsko vročanje. Predlog Državnega sveta je bil delno zavrnjen v delu, ki se nanaša na informativno odločbo, odločbo brez obrazložitve, jezikovnega pomočnika in druge sporne institute. 2. PRAVNA ANALIZA 2.1 Spremembe ureditve vročanja po ZUP-I Novela ZUP-I je korenito posegla v ureditev fizičnega vročanja. Novi 86.b člen ZUP je kot primarni način vročanja odločb, sklepov in dokumentov, od katerih tečejo roki, določil vložitev v hišni predalčnik ali poštni predal z navadno pošiljko. Osebna vročitev po novem 87. členu ZUP nastopa zgolj izjemoma, ko organ oceni, da je to potrebno zaradi učinkovite vročitve ali iz drugega razloga – torej po procesni diskreciji uradne osebe. Fikcija vročitve nastopi sedmi dan od dneva odpreme (ne od dejanske dostave), pri pošiljkah v tujino pa enaindvajseti dan. Dosedanja ureditev je nasprotno določala osebno vročitev za odločbe in sklepe kot pravilo, pri čemer je fikcija vročitve nastopila šele petnajsti dan po pustitvi obvestila v predalčniku ob neuspelem prvem poskusu osebne vročitve. Vzporedno je ZUP-I spremenil elektronsko vročanje fizičnim osebam v 86.a členu ZUP, pri čemer je tudi tukaj skrajšal rok za nastop fikcije vročitve na sedem dni od odpreme v elektronski predal. 2.2 Razlogi za začasno zadržanje Ustavno sodišče je pri presoji upoštevalo temeljni namen vročanja: zagotoviti naslovniku dejansko možnost seznanitve z vsebino dokumenta in organu zanesljiv dokaz o prejemu. Vročanje ni zgolj formalno procesno opravilo, temveč nujen predpogoj za uresničevanje pravice do izjave, pravice do pravnega sredstva in pravice do sodnega varstva. Ustavno sodišče je izpostavilo naslednje ključne pomanjkljivosti 86.b člena ZUP: navadna pošiljka ni sledljiva in evidentirana, vročevalec ne preverja identitete prevzemnika, pošiljko lahko prevzame katerakoli oseba z dostopom do predalčnika, izguba ali odtujitev pošiljke ne moreta biti zaznani, rok za fikcijo vročitve pa teče od dneva odpreme, ne od dejanske dostave. Sodišče je poudarilo, da se zamuda roka, ki nastane, ker se naslovnik z odločbo ni dejansko seznanil, neposredno odraža v nepovratni izgubi procesnih pravic: nastop pravnomočnosti, vložitev pritožbe ali tožbe v upravnem sporu pa ni več mogoča. Institut vrnitve v prejšnje stanje ne zagotavlja zadostnega varstva, ker je po naravi stvari neugoden za pravno neukega posameznika in ker njegovo uveljavljanje podaljšuje postopke. Sodišče je zaključilo, da škodljive posledice izvrševanja 86.b člena ZUP pretehtajo nad morebitno administrativno učinkovitostjo, ki jo zasleduje zakonodajalec. 2.3 Obseg zadržanja in pravno stanje med postopkom Do končne odločitve Ustavnega sodišča morajo organi fizično vročanje odločb, sklepov in dokumentov, od katerih tečejo roki, opraviti po pravilih, ki urejajo osebno vročitev – torej po 87. členu ZUP v besedilu, ki je veljalo pred uveljavitvijo ZUP-I (ZUP/22), razen če posebni področni zakoni določajo drugače. Začasno zadržanje 2. povedi 6. odst. 86.a člena ZUP pomeni, da mora organ, ki ne more dokazati prejema elektronske pošiljke in dne prejema, dokument ponovno vročiti – pri elektronskem vročanju po 86.a členu ZUP, pri fizičnem pa po 87. členu ZUP/22. Navedena dolžnost ponovne vročitve je novost, saj dosedanja ureditev tovrstne varovalne klavzule ni vsebovala v enaki obliki. 3. TVEGANJA IN ODPRTA VPRAŠANJA Ključno odprto vprašanje je, ali bo Ustavno sodišče v meritumu ugotovilo neskladje 86.b člena ZUP z Ustavo ali le naložilo zakonodajalcu dopolnitev – npr. podaljšanje roka za fikcijo vročitve in uvedbo sledljivosti pošiljk. Glede na argumentacijo v sklepu se zdi verjetnejši scenarij ugotovitve ustavne neskladnosti, vsaj dokler bo navadna, neevidentirano pošiljka ostala primarni način vročanja dokumentov z roki. Za prakso je kritično, da 87. člen ZUP v novi različici začne veljati eno leto po uveljavitvi novele, pri čemer se do takrat uporablja stari 87. člen ZUP/22. Sodišče je izrecno navedlo, da bo, če do navedenega roka meritorno ne odloči, na nov predlog ali po uradni dolžnosti znova presojalo pogoje za začasno zadržanje. To pomeni, da je vprašanje ureditve fizičnega vročanja sistemsko odprto vsaj do konca tega obdobja. Posebej tvegana ostaja ureditev fikcije vročitve v prehodnem obdobju pri tistih področnih zakonih, za katere zadržanje ZUP-I ni neposredno zajelo posebnih določb teh zakonov.