Minimalna plača v letu 2026 po novem znaša 1.481,88 EUR bruto
V Uradnem listu Republike Slovenije je bil dne 30. 01. 2026 objavljen sklep o višini minimalne plače za leto 2026, ki po novem znaša 1.481,88 EUR bruto, kar v primerjavi z letom 2025 pomeni več kot 15-odstotni dvig in tako predstavlja največji dvig minimalne plače med evropskimi državami v tem letu. Uskladitev minimalne plače z novim izračunom minimalnih življenjskih stroškov v letu 2025, se neposredno odraža tudi pri izračunu regresa za letni dopust in zimskega regresa (božičnice). Ker Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da mora biti letni regres izplačan najmanj v višini minimalne bruto mesečne plače v Sloveniji, bo ta v zasebnem sektorju v letu 2026 znašal 1.481,88 EUR, v javnem sektorju pa 1.630,07 EUR, kjer kolektivna pogodba predvideva 10-odstotno povečanje nad minimalno plačo. Poleg letnega regresa se je z zvišanjem minimalne plače, povišalo tudi minimalno izplačilo zimskega regresa (božičnice), ki predstavlja polovico minimalne bruto plače in tako po novem znaša 740,94 EUR. Višji osnovni zneski pomenijo tudi sorazmerno višji neto izkupiček za delavce, saj sta tako regres kot zimski regres neobdavčena do višine 100 % povprečne mesečne bruto plače v Sloveniji.
V praksi se ob dvigu minimalne plače delodajalci pogosto sprašujejo, ali morajo z delavcem skleniti aneks k pogodbi o zaposlitvi. Aneks je potreben le takrat, ko se dejansko spreminja osnovna plača ali katera druga bistvena sestavina pogodbe, ne pa zgolj zaradi zakonskega zvišanja minimalne plače. Ključno je, da delodajalec delavcu zagotovi izplačilo najmanj v višini minimalne plače, kar lahko stori tudi z izplačevanjem dodatka do minimalne plače.
Občuten dvig minimalne plače v letu 2026 za delodajalce lahko pomeni popoln “reset” plačnih procesov. Višji minimalni prejemki vplivajo na višino regresa, bolniških nadomestil, nadomestil plače in drugih z zakonom določenih izplačil, kar za podjetja pomeni občutno povečanje stroškov dela. Ker se z dvigom minimalne plače poruši razmerje med plačnimi razredi, bodo številni delodajalci morali dvigniti tudi ostale plače nad minimalno, če želijo ohraniti notranjo pravičnost in konkurenčnost na trgu dela, kar dodatno pritiska na stroške poslovanja. Skupni učinek teh sprememb bo tako zahteval premišljeno prilagoditev plačnih sistemov in stroškovnih načrtov, da bodo podjetja na trgu lahko ohranila stabilnost in konkurenčnost.