Novi Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS)
Državni zbor Republike Slovenije je 11. maja 2026 sprejel Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS), ki predstavlja enega najobsežnejših zakonodajnih posegov v zadnjem obdobju. Posebnost zakona je, da ne ureja zgolj enega področja, temveč v enem zakonskem aktu združuje spremembe in dopolnitve številnih sistemskih zakonov. Zaradi svoje vsebinske širine in obsega sprememb bo zakon pomembno vplival tako na posameznike kot tudi na podjetnike, delodajalce in druge gospodarske subjekte.
Zakon spreminja oziroma dopolnjuje določbe zakonodaje s področja dohodnine, socialnih prispevkov, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, dolgotrajne oskrbe, delovnih razmerij, davka na dodano vrednost, zdravstvene dejavnosti ter drugih povezanih področij. Ob tem uvaja tudi več začasnih ukrepov, katerih namen je odziv na aktualne gospodarske in socialne razmere.
Temeljni cilj zakona je povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, spodbujanje podjetništva, razbremenitev dela in kapitala, izboljšanje položaja aktivnega prebivalstva ter odprava nekaterih administrativnih in finančnih bremen, ki so se v zadnjih letih postopno nalagala posameznikom in gospodarskim subjektom.
Ker se večina sprememb začne uporabljati že v kratkem času po uveljavitvi zakona, bo njihovo pravočasno poznavanje pomembno za sprejemanje poslovnih, davčnih in organizacijskih odločitev. Nekatere novosti bodo zahtevale prilagoditev obstoječih praks, druge pa odpirajo tudi nova vprašanja glede njihove razlage in uporabe v praksi.
Zaradi obsega sprememb in njihove vsebinske raznolikosti v tem prispevku zgolj na kratko predstavljamo ključne novosti, ki jih prinaša zakon. Posamezne vsebinske sklope, njihove cilje ter pomembnejše praktične posledice za posameznike in gospodarske subjekte bomo podrobneje obravnavali v naslednjih prispevkih.
1. Normirani samostojni podjetniki
• Spreminjajo se pogoji za vstop in obstanek v sistemu normiranih odhodkov, • Zakon uvaja tudi dodatne mehanizme za preprečevanje prikritih oblik zaposlitve. Gre za eno najpomembnejših sprememb za samostojne podjetnike v zadnjih letih.
2. Oddajanje nepremičnin
• Znižuje se obdavčitev dohodkov iz oddajanja nepremičnin, • Uvajajo se dodatne spodbude za določene dolgoročne najeme stanovanj. Bo nova ureditev spodbudila večjo dostopnost stanovanj?
3. Socialni prispevki
• Uvaja se zgornja omejitev osnove za obračun socialnih prispevkov, • Določene razbremenitve so predvidene tudi za samozaposlene in kmete z nižjimi prihodki. Spremembe posegajo neposredno v stroške dela in poslovanja.
4. Pokojnine in dolgotrajna oskrba
• Širi se možnost dela po izpolnitvi pogojev za upokojitev, • Spreminjajo se pravila glede prispevkov za dolgotrajno oskrbo. Novosti bodo pomembne tako za delodajalce kot za starejše delavce.
5. Delovna razmerja
• Na novo se ureja položaj delavcev po doseženi upokojitveni starosti, • Zakon podrobneje ureja možnosti nadaljnjega sodelovanja med delavcem in delodajalcem. Tema, ki bo zaradi staranja prebivalstva vse bolj aktualna.
6. DDV
• Za določena osnovna živila se znižuje stopnja DDV, • Cilj ukrepa je zmanjšanje cenovnih pritiskov na gospodinjstva. Eden redkih ukrepov, ki ga bodo potrošniki lahko občutili neposredno.
7. Zdravstvo
• Spreminjajo se pravila glede dodatnega dela zdravstvenih delavcev, • Zaostrujejo se pogoji za uporabo podjemnih pogodb v zdravstvu. Spremembe odpirajo pomembna vprašanja organizacije zdravstvenega sistema.
8. Gostinstvo
• Začasno se odloži uporaba dela nove gostinske zakonodaje, • Podaljšujejo se nekateri prehodni roki pri kratkotrajnem oddajanju nastanitev. Novosti prinašajo več pravne predvidljivosti za lastnike nepremičnin, ki se ukvarjajo s kratkotrajnim oddajanjem.