Plačna transparentnost: kaj prinaša Direktiva (EU) 2023/970 za delodajalce

Direktiva (EU) 2023/970 o krepitvi uporabe načela enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske s preglednostjo plačil in mehanizmi za izvrševanje z dne 10.5.2023 (t. i. Direktiva o preglednosti plačil) je pravni akt Evropske unije, ki določa minimalne standarde za učinkovitejše uresničevanje načela enakega plačila iz 157. člena Pogodbe o delovanju EU. Države članice morajo njene določbe prenesti v nacionalne pravne rede najpozneje do 7. junija 2026.

Direktiva vzpostavlja celovit sistem ukrepov, ki presega klasično prepoved diskriminacije in uvaja aktivno obveznost transparentnosti plač ter nadzora nad plačnimi razlikami.

Osrednji element je zahteva po vzpostavitvi transparentnih plačnih struktur, ki temeljijo na objektivnih in spolno nevtralnih kriterijih. Delodajalci bodo morali sistematično določiti in dokumentirati merila za vrednotenje dela, pri čemer morajo upoštevati znanje, veščine, odgovornost, napor in delovne pogoje.

Na področju zaposlovanja direktiva uvaja obveznost, da mora kandidat že pred zaposlitvijo ali najpozneje pred razgovorom prejeti informacijo o začetni plači ali plačnem razponu. Hkrati je izrecno prepovedano zbiranje podatkov o preteklih plačah kandidatov, kar krepi pogajalsko enakost.

Delavcem se bistveno širijo informacijske pravice. Upravičeni so do podatkov o lastni plači ter do podatka o povprečnih plačah primerljivih delovnih mest, razčlenjenih po spolu. Delodajalci jim morajo zagotoviti tudi dostop do kriterijev za določanje plač in napredovanj ter delavce redno obveščati o teh pravicah. Dodatno direktiva omejuje pogodbeno prakso, ki bi delavcem preprečevala razkrivanje podatkov o njihovem plačilu.

Pomemben del sistema bo tudi poročanje o plačni vrzeli med spoloma, ki se uvaja postopno za večje delodajalce (nad 100 zaposlenih). Poročila vključujejo razlike v plačah in strukturi plačila po spolu ter omogočajo primerljivost znotraj organizacije. Če analiza pokaže plačno vrzel nad 5 %, ki ni objektivno utemeljena, mora delodajalec izvesti skupno oceno plačil in sprejeti ukrepe za odpravo razlik v določenem roku, pri tem pa vključiti tudi predstavnike delavcev.

V slovenskem pravnem redu je načelo enakega plačila že urejeno v Zakonu o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1), ki prepoveduje diskriminacijo pri plačilu, vendar ne vsebuje celovitega sistema plačne transparentnosti, poročanja in obveznih analiz, kot jih uvaja direktiva.

Slovenija pripravlja poseben zakon, ki naj bi direktivo celovito prenesel v nacionalni pravni red. Po javno dostopnih informacijah Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v pripravi predlog Zakona o izvrševanju enakega plačila za ženske in moške s preglednostjo plačil, ki pa še ni objavljen.

Implementacija direktive bo v praksi pomenila pomemben premik od obstoječega, predvsem načelnega varstva enakega plačila, k sistemu aktivne transparentnosti in nadzora plačnih razlik. Direktiva ne zahteva le transparentnosti navzven, ampak predvsem notranjo reorganizacijo plačnega sistema, ki mora biti dokazljivo nevtralen, primerljiv in preverljiv. Čeprav direktiva sama še ne velja neposredno v Sloveniji, bo njen učinek po implementaciji sistemski: od pasivne prepovedi diskriminacije k aktivni obveznosti dokazovanja in upravljanja plačne pravičnosti.