Pri prometu s kmetijskimi zemljišči pogosto odločajo podrobnosti v zakonu in včasih tudi razlaga upravnega organa

Pravni promet s kmetijskimi zemljišči je eno izmed področij, kjer se najmočneje srečata javni interes varovanja kmetijskih zemljišč in pravica do zasebne lastnine. Prav zato zakon določa poseben sistem predkupnih upravičencev, med katerimi imajo pomembno mesto tako kmetje kot tudi kmetijske organizacije.

V praksi pa se je odprlo pomembno pravno vprašanje: ali mora tudi kmetijska organizacija za uveljavljanje predkupne pravice izpolnjevati dohodkovni cenzus, ki ga zakon izrecno določa za kmeta kot fizično osebo?

Na prvi pogled gre za tehnično vprašanje razlage zakona, v resnici pa za precej širše pravno vprašanje – ali lahko upravni organi pri razlagi zakona razširjajo pogoje, ki jih zakon določa za eno kategorijo upravičencev, tudi na druge kategorije, čeprav zakon tega izrecno ne določa. Takšna razlaga namreč neposredno vpliva na to, kdo lahko kupuje kmetijska zemljišča po prednostni pravici, in s tem na strukturo lastništva kmetijskih zemljišč v Sloveniji.

Jedro problema je v razliki med pogoji za kmeta kot fizično osebo in pogoji za kmetijsko organizacijo kot pravno osebo. Za kmeta zakon določa tudi absolutni dohodkovni cenzus, medtem ko za kmetijsko organizacijo določa drugačen kriterij – delež prihodkov iz kmetijske dejavnosti. Ključno vprašanje je, ali je dopustno pogoje, ki veljajo za fizične osebe, razlagalno prenašati tudi na pravne osebe.

Odgovor izhaja iz same strukture zakona. 24. člen Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) pogoje za posamezne kategorije predkupnih upravičencev ureja ločeno: za kmeta posebej, za samostojnega podjetnika posebej in za kmetijsko organizacijo posebej. Ker zakon dohodkovnega cenzusa za kmetijske organizacije ne določa, ga tudi ni dopustno uvesti z razlago.

Rešitev pravne dileme je zato razmeroma jasna – kmetijska organizacija mora izpolnjevati pogoje, ki jih zakon določa zanjo, ne pa tudi pogojev, ki veljajo za kmeta kot fizično osebo. Drugačna razlaga bi pomenila širjenje zakonskih pogojev brez pravne podlage, kar je z vidika pravne varnosti in načela zakonitosti problematično.